Kako je bil videti razgovor za delovno mesto na NIL-u pred 32 leti? Zakaj je NIL drugačen od drugih delodajalcev in kakšni so ljudje na NIL-u? Odgovore na ta vprašanja nam je podal mag. Marjan Bradeško, vodja Centra odličnosti na ravni skupine Conscia. Marjan se je NIL-u pridružil pred skoraj dvaintridesetimi leti.
Koliko časa že delaš na NIL-u in kaj zajema tvoje delo?
Letošnjega novembra bo 32 let. NIL-u sem se pridružil v drugem letu njegovega delovanja – moja šifra v kadrovski evidenci je bila 007, kar je pomenilo, da sem bil sedmi zaposleni.
Sem vodja Centra odličnosti na ravni skupine Conscia, katere del smo. To pomeni, da vodim interni izobraževalni oddelek, v katerem skrbimo za gradnjo kompetenc zaposlenih in za deljenje znanja, predvsem z našega tehničnega področja (IT), seveda pa se trudimo za celovite strokovnjake.
Kaj si si želel postati, ko si bil majhen, in ali vidiš kakšno vzporednico s tem na tvojem trenutnem delovnem mestu?
V mladih letih sem želel biti pilot, dokler mi niso povedali, da to zaradi očal ne bo možno. Zato sem kasneje začel razmišljati o novinarstvu. Novinar sicer nisem postal, pišem pa ogromno že zaradi narave svojega dela, tako da sem oboje, kar sem želel postati, dodobra tudi uresničil, sicer v malo drugačni obliki. Veliko sem službeno letel, bil sem prvi NIL-ovec, ki je letel okoli sveta (leta 2001 sem najprej šel čez Atlantik predavat v Kalifornijo, preletel Pacifik, se ustavil na Japonskem, odletel predavat na Kitajsko, in se čez dva tedna čez Sibirijo vrnil domov), pišem pa še vedno veliko – službeno in zasebno.
Ali se spomniš razgovora za delovno mesto na NIL-u?
Ja, se spomnim. Pri zaposlitvi je posredoval eden izmed takratnih ključnih lastnikov NIL-a, s katerim sva skupaj delala na tedanji Fakulteti za računalništvo in informatiko. Nekaj tednov pred menoj je odšel na NIL, me kmalu zatem poklical, in po dveh tednih sem se 15. novembra 1991 že zaposlil. Razgovor je bil sicer zelo kratek, ker so na NIL-u že vedeli, kaj znam. Poznala sta me tudi ustanovitelja, sam pa sem tudi poznal vse tedanje zaposlene, in videl sem, da delajo nekaj, česar drugi še niso. Da se drugi “gredo” programe (aplikacije), NIL pa je že začel delati omrežja in povezovati računalnike. Preprosto je bil NIL korak pred drugimi.
Kako se je razvijala tvoja karierna pot na NIL-u?
Sam sem verjetno najboljši primer tega, o čemer se danes veliko govori – t.i. “re-skilling” in “up-skilling”, pa
horizontalna napredovanja in premiki znotraj podjetja. Na NIL-u sem na 3 do 7 let delal premike in zasedal različna delovna mesta. Začel sem kot programer, potem sem postal omrežni inženir, ker nekaj let sem bil inštruktor, pa razvijalec tečajev, vodja šolanja in svetovanja, eno obdobje celo vodja marketinga. Ukvarjal sem se s pripravo inštruktorjev in po vsem svetu certificiral inštruktorje našega partnerja Cisca. Nato sem se premaknil v prodajo, kjer sem sedem let prodajal naše storitve (razvoj učnih vsebin), predvsem na ameriškem trgu. Zatem sem se znova v celoti posvetil področju izobraževanja, kjer danes s pridom uporabljam izkušnje, ki sem jih pridobil v dolgih letih dela v različnih oddelkih. Ob nekaterih menjavah delovnega mesta sem imel občutek, kot da bi zamenjal podjetje, ker so bile nekatere stvari tako drugačne, pa tudi sodelavci znotraj podjetja so bili drugi.
Na NIL-u imamo tudi danes odprte možnosti za razne premike – ne nujno le za napredovanje, ampak tudi za premike na neko novo področje, kjer se zaposleni lahko celo bolj izkaže in najde področje, na katerem zares zacveti.
Kako se je delo na IT področju spremenilo skozi leta?
Drastično. Nekoč smo morali sestaviti vse, inženir je moral poznati vse od čipov in kablov, od strojne kode do aplikacijskih programskih jezikov. Še prej, ko sem v gimnaziji prvič prišel v stik z računalnikom, smo programe in podatke vnašali v računalnik celo preko luknjanih kartonskih kartic. Danes je ta, infrastrukturni del, nekako skrit, zadeve so neprimerno zmogljivejše, lahko bi rekli, da danes IT omogoča razvoj samega sebe.
Kaj je prva stvar, ki jo zjutraj preveriš na računalniku?
Zelo pogosto radarsko sliko (smeh), da vidim, kakšno je vreme, ker zgodaj vstajam in je zunaj še tema. Potem pa najprej na hitro preverim zasebno pošto in LinkedIN, kjer sem kar aktiven, hkrati pa tudi kaj preberem ali napišem. Nato sledi hiter prelet službene pošte, ki jo je, odkar ne delam več s strankami v drugem časovnem pasu, precej manj, čez noč se je zdaj ne nabere prav veliko. Pripravim si tudi dnevni načrt, kolikor ga nisem že prejšnji večer, potem pa – začnem reševati zadeve.
Kateri del dneva ti je najljubši na NIL-u in zakaj?
Vedno jutro. Prvič zato, ker sem jutranji človek, jutra so tudi bolj umirjena. Ker sem zgoden, večina še spi, lahko marsikaj postorim v miru in brez motenj. V tem času tudi zelo optimistično gledam na svet, verjetno zato, ker se dela dan in je to tudi neko pričakovanje.
Kadar sem na NIL-u, mi je všeč jutranja kava v 4. nadstropju, kjer srečam sodelavce. Ta srečanja so ne le prijetna, ampak velikokrat izjemno informativna. Človeka vprašaš: “Kako si?”, on pa ti pove kaj o svojem delu. Nenadoma veš, kaj vse delamo, najdeš presek s svojim delom ali srečaš osebo, ki ti lahko kaj pomaga. Ta naključna informativna srečanja se mi zdijo izjemno pomembna.
Kaj je tisto, kar najbolj ceniš pri svojih sodelavcih?
Na NIL-u so ljudje zelo “enostavni”. Takoj vzpostaviš stik s človekom in če potrebuješ pomoč, jo dobiš. Ni tako, da kdo ne bi hotel sodelovati – in ta naravnanost je enaka vsa leta obstoja podjetja. Se mi še ni zgodilo, da bi kdo zavrnil pomoč. Včasih sem sicer moral koga malenkost vzpodbuditi, ampak sodelovanje sem vedno dosegel.
Zakaj je NIL drugačen od drugih delodajalcev?
NIL je drugačen predvsem zato, ker uvajamo tehnologije in rešitve tipično malo pred drugimi in jih preizkušamo kar na sebi. Tudi v stik z nekaterimi tehnologijami in trendi pridemo pred drugimi. NIL pa je drugačen tudi glede medsebojne pomoči – ne vem, če je povsod tako. In še nekaj – NIL je v vseh letih pokazal, da je stabilno podjetje, hujših pretresov ni bilo in tudi zunanji vplivi podjetja niso preveč prizadeli.
Ali imaš kakšen vzdevek, ki so ti ga nadeli sodelavci?
Ne, vzdevka nimam. So me pa včasih, ko sem veliko pregledoval pisna gradiva, dokumentacijo in predstavitve, poznali kot tistega, od katerega pride “vse rdeče”. Ker sem precej natančen, sem res veliko popravljal. Želel sem, da se ljudje iz tega kaj naučijo, zato so bili tudi komentarji obsežnejši, včasih tudi malo sarkastični, neposredni. Na koncu je vsakdo vendarle rekel, da se je s pomočjo mojih komentarjev izboljšal. Verjamem, da so moji številni dobronamerni popravki močno izboljšali spretnosti sodelavcev.
Kako si nazadnje rešil svet?
V IT-ju radi rečemo, da ves čas rešujemo svet, in trdimo, da bi ga bilo brez nas konec (smeh). Sam zares nikoli nisem imel občutka, da sem rešil svet. Se mi je pa večkrat zgodilo, da sem imel kakšno idejo, ki je takrat nihče ni slišal, čez nekaj let pa je ta ideja oživela. Takrat se mi je zazdelo, da sem bil pred leti vizionar, saj danes s to idejo “rešujemo svet”. Sicer pa se mi zdi, da sem s svojim ugledom, prijaznostjo, potrpežljivostjo in uresničenimi obljubami velikokrat rešil kakšen projekt. No, pa ko sem prevzel prodajo naših storitev – razvoj vsebin – sem popolnoma spremenil obliko ponudb. Rezultat je bil očiten.
Kako usklajuješ svoje delovne obveznosti in čas z družino?
Trenutno kar v redu, saj veliko delam od doma in prihranim čas že zaradi vožnje. Med drugim tudi prvič delam predvsem v evropskem časovnem pasu, kar pomeni, da ni večernih konferenčnih klicev. Je bilo pa usklajevanje prvih 25 let na NIL-u precej težko. Predvsem v obdobju, ko sem več kot 15 let delal s strankami v drugem časovnem pasu, kar je pomenilo, da se je delovnik podaljšal v pozne večerne ure. V tem času je našo družino reševalo to, da smo radi šli vsaj malo v naravo. Sem pa veliko tudi bral, kar mi je predstavljalo izhod v nek drug svet. Duša pač za nekaj časa mora drugam, da se umiri.
Kaj je bil najboljši nasvet, ki si ga slišal glede dela na IT področju?
Jutri bodo stvari lažje, ali pa bodo videti manj hudo, kot so videti danes. Ali ob uvajanju novih tehnologij ali ob začetku težkega projekta ali ob neskončnih težavah na projektu. V vseh teh stvareh – počakaj s sodbo do jutri. Delaj seveda zdaj, ampak jutri bo stvar videti bistveno manj grozno. In dejansko je tako tudi bilo.
Kako se bodo po tvojem mnenju delovna mesta v IT-ju razvijala v prihodnosti?
Z več avtomatizacije bodo potrebne druge veščine, še vedno pa bo nujno razumeti osnove, da bomo lahko razumeli odločitve strojev. Predvsem pa bo bistveno večji poudarek na medčloveških odnosih, saj bomo postali svetovalci, razlagalci, spodbujevalci itd. In bistveno bolj bomo morali poznati samo poslovanje ter razmišljati o prebojnih poslovnih idejah.
Kakšen nasvet bi podal novemu NIL-ovcu oz. NIL-ovki, ki se je ravno pridružila ekipi?
Uči se, opazuj, sodeluj, predlagaj, preizkušaj, naredi! In veseli se, da imaš možnost delati s tehnologijami, ki jih bodo nekateri videli šele čez leta. In vedi, da to, kar delaš, nekomu koristi, ima smisel.