Na štiri oči z NIL-ovo strokovnjakinjo

Kristina Batistič

»Bila sem prepričana, da je podjetje NIL najboljše na svojem področju na slovenskem trgu, zato sem se odločila, da sledim tej poti, in moram reči, da sem zelo zadovoljna,« pravi Kristina Batistič, svetovalka za kibernetsko varnost v podjetju NIL. Z nami je delila svojo karierno pot – od prvih vtisov o podjetju do ključnih razlogov, zakaj meni, da je NIL prava izbira za strokovnjake, ki iščejo okolje za rast in razvoj. Kako je potekal njen razgovor za službo in kaj jo še danes navdušuje pri delu v podjetju NIL? Izvedite več v pogovoru s Kristino.

Kristina Batistič, Svetovalka kibernetske varnosti

Koliko časa že delaš v NIL-u in kaj zajema tvoje delo?

NIL-u sem se pridružila pred dobrim letom dni in delam v Varnostno operativnem centru (SOC). Moje delo je usmerjeno v podporo strankam, predvsem uvajanju novih strank (angl. Onboarding). Skupaj z njimi opravimo pregled obstoječe IT-infrastrukture in določimo, kako jo povezati s SOC-om. Nato jim pomagamo pri konfiguraciji teh rešitev in poskrbimo, da prejmemo ustrezne podatke.

Poleg tega sem tehnična skrbnica strank, kar pomeni, da sem v stalnem stiku z določenimi strankami, za katere sem odgovorna. Z njimi redno izvajam mesečne sestanke, kjer se pogovarjamo o njihovih potrebah in vprašanjih. Stranke se name lahko obrnejo ob kakršnih koli vprašanjih ali dodatnih zahtevah, kot so razširitve in vključevanje dodatnih storitev. Trenutno skrbim za 5 strank.

Kaj si si želela postati, ko si bila majhna? Ali vidiš kakšno vzporednico s tem na tvojem trenutnem delovnem mestu?

Tehnične stvari so me zanimale že od nekdaj, čeprav sprva nisem točno vedela, kaj želim početi. V otroštvu sem imela veliko želja, od fotografiranja do pilotiranja in različnih drugih poklicev, ki se jih niti več ne spomnim. Večina želja je bila usmerjena v tehnična področja, saj me je že od malih nog zanimalo, kako stvari delujejo in zakaj delujejo na točno določen način.

Kaj te je pritegnilo k odločitvi za študij računalništva?

Računalništvo mi je bilo blizu, saj se je tudi moj oče ukvarjal s tem, kar mi je omogočilo vpogled v to področje. Kljub temu sem imela tik pred vpisom na fakulteto eno veliko dilemo (smeh), saj sem želela postati pilotka. Vendar sem nekaj dni pred vpisom ugotovila, da to zaradi več razlogov ne bo izvedljivo – eden od njih je bil finančni, drugi pa zdravstveni, saj imam precej slab vid. Na koncu sem se odločala med tehničnimi študiji – strojništvom, fiziko in računalništvom. Računalništvo se mi je zdelo najbolj logična izbira, saj sem ga najbolje poznala.

Kako je potekala tvoja študijska pot?

Dodiplomski študij sem opravljala na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, kjer me je najbolj pritegnila varnost. Magistrski študij sem nato nadaljevala v tujini, najprej v Stockholmu in nato v Københavnu, v okviru programa Erasmus Mundus, ki omogoča študij na dveh univerzah. Pol leta sem preživela v Stockholmu ter leto in pol v Københavnu, kjer sem pridobila poglobljeno znanje s področja kibernetske varnosti in mednarodne izkušnje.

Kristina Batistič, Svetovalka kibernetske varnosti

Kako so izkušnje s študijem v Sloveniji in tujini vplivale na tvojo pripravljenost za delo v industriji?

Študij na ljubljanski fakulteti mi je dal zelo dobro teoretično podlago in široko znanje, kar se je izkazalo za ključno. Na magisteriju v tujini sem ugotovila, da sem imela zaradi teh osnov precej manj težav in mi je šlo lažje kot sošolcem. Danski faks je bil zelo praktično usmerjen, zaradi česar sem pridobila znanje, ki je bilo neposredno uporabno v službi.

Kako si začela z delom na področju informacijske tehnologije (IT)?

Med zaključevanjem diplome sem na konferenci o varnosti v oblaku (angl. Cloud Security) spoznala predavatelja. Po pogovoru me je povabil k sodelovanju v zagonskem podjetju (angl. startup), ki ga je ravno začenjal, in tako sem najprej delala kot programerka za norveško podjetje. Po pol leta sem se odločila nadaljevati študij, ker sem v tem času dobila odobritev prošnje za magisterij v tujini in štipendijo, česar nisem želela zamuditi. Med študijem na Danskem sem nato kratek čas delala v energetskem podjetju, po tem pa sem dobila priložnost za delo v podjetju za IT svetovanje.

Kako pa si prišla do zaposlitve v NIL-u?

NIL poznam že od nekdaj. Ko sem nedavno doma pospravljala, sem našla periodični sistem z NIL-ovim logotipom, ki smo ga imeli za kemijo (smeh). Spomnim se tudi, da je na fakulteti predaval Jan Bervar z NIL-a, kar me je že takrat pritegnilo. Pred prihodom v podjetje NIL pa sicer nisem vedela, da se toliko ukvarja z varnostjo; mislila sem, da dela predvsem na področju omrežij, zato mu prej nisem posvečala toliko pozornosti.

Nato sem na kibernetski vaji LockedShields srečala zdajšnjega sodelavca, ki mi je povedal več o NIL-u. Izvedela sem, da se veliko ukvarjajo tudi z varnostjo, in ker sem NIL poznala kot ugledno podjetje, me je to pritegnilo.

Ali se spomniš razgovora za delovno mesto v NIL-u?

Prvi razgovor je potekal preko spleta in je bil zelo sproščen. Glavni cilj razgovora je bil ugotoviti, ali smo medsebojno kompatibilni in ali se bomo dobro ujeli. Pogovarjali smo se tudi, ali me zanima delo, ki ga lahko opravljam v podjetju, ter ali imam znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo. Prvi razgovor je potekal z vodjem SOC-a in glavnim arhitektom na nivoju skupine Conscia za področje kibernetske varnosti. Drugi razgovor pa je potekal v živo s predstavnico oddelka ljudje in kultura ter vodjem SOC-a.

Kaj te je prepričalo, da si želiš postati del NIL-ove ekipe?

Pred razgovorom sem se dobro pozanimala o možnostih zaposlitve in ciljno kontaktirala NIL, ker sem vedela, da me v Sloveniji zanima le delo pri njih; sicer bi najverjetneje iskala priložnosti v tujini. Menim, da na področju varnosti v oblaku, ni veliko priložnosti v Sloveniji. Bila sem prepričana, da je podjetje NIL najboljše na svojem področju na slovenskem trgu, zato sem se odločila, da sledim tej poti, in moram reči, da sem zelo zadovoljna.

Kristina Batistič, Svetovalka kibernetske varnosti

Če bi lahko z eno besedo opisala delo v NIL-u, katera bi ta beseda bila?

V angleščini bi izbrala besedo Inspiring, v slovenščini pa bi lahko delo opisala kot motivacijsko ali navdihujoče. Všeč mi je, da sodelujem s sodelavci, ki imajo veliko idej, razvojnih projektov in preizkušanj. Okolje je izjemno inovativno, saj vsi aktivno iščejo načine, kako prispevati, izboljšati in optimizirati procese, da bi bili bolj učinkoviti in hitrejši ter zagotavljali še boljše rešitve za naše stranke. Opazim tudi, da se vsi radi učijo in napredujejo, zato so mi sodelavci velik vzor in navdih.

Kako se počutiš v ekipi, glede na to, da sta samo dve ženski v ekipi, ki šteje že več kot 35 članov?

Iskreno, tega sploh ne opazim in ne vpliva na moje delo. Vzdušje je zelo sproščeno, sodelavci me obravnavajo enako kot vse ostale člane ekipe, zato se razlike zares ne poznajo.

Zakaj je NIL drugačen od drugih delodajalcev?

Mislim, da se NIL razlikuje zaradi povezanosti ekipe in odličnega sodelovanja. Do zdaj še nikoli nisem imela toliko ekipnega dela kot trenutno, in to mi je res všeč. Pri projektih redko delam sama; vedno je poleg nekdo, ki ga lahko povprašam za pomoč ali nasvet. Ta podpora v ekipi je zame zelo pomembna. Vsi se trudimo za skupen cilj, kar krepi timski duh in sodelovanje. Prav tako so vsi člani ekipe zagnani, proaktivni in odprti za sodelovanje.

Kaj je tisto, kar najbolj ceniš pri svojih sodelavcih?

Vsekakor sodelovanje in podporo.

Kaj je prva stvar, ki jo zjutraj preveriš na računalniku?

Zjutraj najprej preverim e-pošto in Microsoft Teams, nato pa pogledam še svoj koledar, da vidim, kaj me čaka v dnevu. Običajno pregledam koledar že dan prej, a se zjutraj še enkrat prepričam, kdaj imam prvi sestanek in ali se moram na kaj še posebej pripraviti.

Kristina Batistič, Svetovalka kibernetske varnosti

Kateri del dneva ti je najljubši v NIL-u in zakaj?

Moj najljubši del dneva je takrat, ko imamo malce več časa in je vzdušje bolj sproščeno, predvsem popoldne, ko lahko poklepetamo s kolegi. Petkovi popoldnevi so običajno najbolj primerni za takšne sproščene pogovore (smeh).

Kako usklajuješ svoje delovne obveznosti in zasebno življenje?

Zelo mi je všeč, da imamo fleksibilen delovnik, kar mi olajša usklajevanje delovnih nalog z zasebnim življenjem. Prav tako je zame pomembna tudi možnost hibridnega dela, ki mi dodatno pomaga pri usklajevanju obeh področij.

Če bi imela možnost ponovno izbirati kariero, bi se odločila za drugo delovno mesto/področje?

Definitivno bi se znova odločila za isto kariero. Imam srečo, da me zanimajo stvari, ki so trenutno tudi v povpraševanju na trgu.

Kaj bi danes svetovala študentom, ki iščejo delo v IT-ju?

Študentom bi svetovala, naj bodo proaktivni, ker je IT področje, ki se nenehno razvija in spreminja. Zelo pomembno je, da se naučijo iskanja informacij in reševanja problemov – torej, da znajo problem razdeliti na manjše korake in jih postopoma rešiti. Posebej na področju varnosti je ključno spremljati dogajanje, novosti in trende. Med študijem se splača poglobiti v to področje, pridobiti kakšen certifikat, sodelovati na tekmovanjih ali obiskati konferenco, in se morda celo preizkusiti v izzivih, kot je Capture the Flag. Ni nujno, da samo zato, da bi imeli nekaj za pokazati na razgovoru, ampak zato, da res spoznajo področje. Ker je pomanjkanje kadra v tej industriji precejšnje, menim, da so možnosti za zaposlitev dobre. Pomembno pa je, da študenti odkrijejo, kaj jih znotraj varnosti najbolj zanima in v čem se vidijo.

Kdo smo NIL-ovci?