Intervju: težke okoliščine so vedno tudi priložnost

»Dela je več,« odgovarja Beno Ceglar, generalni direktor podjetja NIL, na vprašanje, kako je epidemija COVID-19 vplivala na obseg njihovega dela. »Takoj po izbruhu so se naše ekipe ukvarjale z zagotavljanjem varnega in učinkovitega oddaljenega poslovanja podjetij, ki so bila različno pripravljena na vsesplošno oddaljeno delo. Sedaj pa se že pričenjajo pogovori o zagotavljanju odpornosti in IT-zmogljivosti podjetij,« je za Časnik Finance povedal sogovornik. Po njegovih besedah se podjetja že pripravljajo na tako imenovano novo normalnost, kateri želijo prilagoditi tako IT-sisteme kot poslovne modele. »Ta dinamika naših strank vpliva tudi na naše delo

IT-podjetja naj z delom na daljavo ne bi imela težav, a ste verjetno vseeno imeli izzive. Kateri so bili najzahtevnejši?

Prav zanimiv je sedaj pogled nazaj, kako kompleksna in težavna se je zdela organizacija oddaljenega dela za celotna podjetja. Ogromno se je izpostavljalo ovire in možne težave, predvsem tiste iz organizacijskega vidika. Kriza nam pomaga, da to sedaj v večini podjetij ocenjujejo kot neproblematično in popolnoma izvedljivo. Posebej bi omenil izzive z integracijo različnih sklopov oddaljenega dela v smislu zagotovitve varnostnih in komunikacijskih standardov. Veliko dela je bilo tudi z uvajanjem številnih uporabnikov, ki do sedaj niso bili vešči uporabe teh rešitev. Večkrat se je pojavljal tudi problem kakovosti delovanja zaradi zmogljivosti oblačnih storitev proizvajalcev in časovne občutljivosti videokonferenčnih povezav. Tu moram pohvaliti ponudnike komunikacijskih storitev, ki so zagotavljali dovoljšno internetno prepustnost, kljub temu, da je bila dejansko cela država na spletu.

Katera vaša storitev je bila v teh časih zmagovalna?

Najpomembneje je bilo, da smo lahko vse različne storitve iz našega portfelja začeli takoj izvajati popolnoma oddaljeno, in to na vsaj enaki kakovostni ravni, če ne celo na višji. Še posebej pa bi izpostavil storitev NIL Asistenca. Gre za upravljano storitev za IT podporo in soupravljanje. Prek nje smo strankam v vsakem trenutku zagotavljali, da so njihove IT storitve nemoteno tekle.

Ste ali boste zaradi koronakrize spreminjali letošnje poslovne načrte?

Poslovnih načrtov ne spreminjamo. Smo se pa pripravili na različne scenarije trajanja krize in posledično na stopnjo vpliva na poslovanje. Velik poudarek je na nemotenem zagotavljanju storitev v kakršnemkoli scenariju, prilagoditvi novim zahtevam na trgu ali pa na značilnosti dela v prihodnosti. Ves čas pa največjo skrb posvečamo nemotenemu izvajanju najpomembnejšega dela naših storitev, to so upravljane storitve.

Kaj je bilo glavno spoznanje, ki ga boste uporabili pri postavljanju nadaljnjih poslovnih načrtov in ciljev?

Predvsem to, da je v tem svetu, tudi poslovnem, dejansko vse možno. Še na začetku marca si je človek težko predstavljal, da se lahko svet v pičlih nekaj dneh dobesedno ustavi. Podobno kot druga podjetja, bomo tudi mi dajali večji poudarek na odpornost podjetja na tovrstne primere. Temu bomo prilagodili tudi naše poslovne modele.

Ravno med koronakrizo ste praznovali obletnico pridružitve danski družbi Conscia. Vam je dejstvo, da ste član mednarodne skupine, kaj pomagalo pri spopadanju z izzivi epidemije?

Prav gotovo. To, da smo član mednarodne skupine, nam daje neko dodatno zanesljivost, varnost in občutek, da nismo sami. Medsebojna sinhronizirana komunikacija poteka dobesedno vsak dan, obstajajo mehanizmi medsebojne podpore. Skupaj naslavljamo tudi nekatere priložnosti, ki so se pojavile med krizo.Tu mislim predvsem na razvoj skupnega mrežno-operativnega centra, nekaterih novih storitev, izobraževanje in certifikacija zaposlenih in nenazadnje na hitrejšo migracijo na skupno informacijsko platformo v skupini.

Kako sicer ocenjujete to leto pod novim lastnikom, kaj vse je NIL z njim pridobil?

Skupina ima zelo smelo ambicijo biti najboljši evropski ponudnik na področju načrtovanja, izgradnje ter upravljanja varnih informacijsko komunikacijskih rešitev z uporabo najnaprednejših tehnologij. Ta cilj gradimo skupaj na osnovi širjenja sistema omrežja znanja med posameznimi podjetji v skupini. NIL je tako pridobil predvsem dodatno trdnost, širino in dostop do širšega evropskega trga. Skupina Conscia namreč danes z lokalno prisotnostjo deluje na Danskem, Švedskem, Norveškem, Nizozemskem, v Nemčiji in v Sloveniji, obstajajo pa tudi načrti za širitev. To nam bo omogočilo dodatno poslovno rast tudi na mednarodnih trgih.

Imate znotraj skupine kakšno posebno vlogo oziroma nalogo?

Naš največji doprinos skupini je zelo širok nabor tehnoloških znanj naših inženirjev. Ponujamo tudi nekatere storitve, ki so zelo zanimive za trge drugih članic v skupini, ki teh storitev še niso razvile. Tu bi najprej izpostavil našo storitev varnostno operativnega centra in mrežno operativnega centra. Novost za skupino so tudi storitve Ciscovega izobraževalnega centra, kjer je NIL eden izmed vodilnih ponudnikov na svetu. Za NIL-ove strokovnjake pa se je s pridružitvijo skupini odprla dodatna pot možnega kariernega razvoja na ravni skupine. S tem so se razširile možnosti, ki jih imajo naši zaposleni za svoj osebni in strokovni razvoj.

Koliko vaših zaposlenih je že dobilo vidnejšo vlogo v Conscii?

Skupina je razvila zelo učinkovit sistem deljenja znanj med članicami. Na podlagi tega imamo lahko vsi zaposleni zelo vidno vlogo tudi v skupini, ne glede na to, kje smo zaposleni. Po drugi strani na  NIL-u že vsaj deset ljudi aktivno in neposredno primarno deluje na ravni skupine, kar je največ izmed vseh članic. NIL ima zelo močno vlogo na tehnoloških področjih kibernetske varnosti, virtualizacije in razvoja programskih sklopov. Z razširitvijo centra odličnosti na vsa podjetja v skupini smo uspeli podpreti tudi strategijo skupine, da postane tehnološka hiša znanja. Iz naših vrst namreč prihaja vodja centra odličnosti, ki na ravni skupine skrbi za razvoj in izmenjavo znanj.

Kako kot dolgoletni menedžer v IT-industriji gledate na prihodnost te panoge. Nekateri menijo, da je epidemija COVID-19 za IT velika priložnost, ki se je ne sme zamuditi. Kaj vi menite?

IT-industrija v splošnem sodi med tiste, ki jih je kriza najmanj prizadela. Zaradi močne povezanosti z delovanjem drugih industrij pa smo seveda tudi mi zelo odvisni od dinamike njihovih trgov. Veliko je govora o krizi kot priložnosti za IT. A na koncu odloča vsako posamezno podjetje oziroma njegovo vodstvo. Vprašanje je, ali bodo podjetja IT uvrstila na prednostno listo. Verjamem, da bo to za marsikatero podjetje, ki sedaj gleda predvsem na optimizacijo stroškov, zelo resen izziv, čeprav se zavedajo pozitivnih učinkov vlaganja v IT.

Kaj svetujete takšnim podjetjem, kako naj določijo prioritete vlaganja v IT?

Kaj naj rečem, pravijo da sreča spremlja pogumne. Običajno imajo nadpovprečne rezultate prav tisti, ki tvegajo več. Verjamem, da bo večina podjetij uspela pokriti osnovne potrebe za svoje delovanje, tudi na področju IT. Razlika do nadpovprečnih podjetij pa se bo videla pri vlaganjih v kaj več. Zaradi zahtevnih časov in dolgoročne uspešnosti je nujno, da podjetja še naprej izvajajo in spodbujajo razvojne IT-projekte. Obstajajo načini z manj tveganja in potrebnih začetnih sredstev, na primer sistemi najema, zunanjega izvajanja, upravljanih storitev, skupnih vlaganj in podobni. Nova normalnost bo najbrž drugačna tudi s tega vidika, morda se pojavijo kakšni novi poslovni modeli.

Kaj se bo po vašem mnenju odslej dejansko dogajalo z digitalizacijo? Se bo res kar naenkrat vse digitaliziralo ali pa gre pri tovrstnih napovedih tudi za nekaj pretiravanja?

Mislim, da smo si vsi enotni, da je digitalizacija predvsem vzvod za napredek v dolgoročnem smislu. Poslovno jo večina podjetij umešča v svoje strateške usmeritve, težava pa nastane, ko je strategijo treba udejanjati. Takrat se marsikdaj zaplete pri celovitosti zastavljenih projektov digitalizacije. Prednost večkrat dobijo drugi projekti s hitrejšimi finančnimi učinki. V tem kriznem obdobju smo videli, da je IKT držal svet pokonci. Upam, da bo država s spodbudami gospodarstvu pomagala tudi pri hitrejši digitalizaciji, ki je zagotovo eden izmed ključnih vzvodov zelenega gospodarstva.

Kateri bodo tisti segmenti IT, ki bodo najbolj pridobivali na pomenu in bodo zato tudi najbolj rasli?

Očitno se tehnologije in rešitve za oddaljeno delo ter produktivnost kar same izpostavljajo. Izredno pomemben je vidik IT-varnosti. Zdi se, da bo ta poudarjena nova normalnost spodbudila še večjo uporabo agilnih oblačnih storitev in platform. Pričakujemo tudi večji zasuk k uporabi analitike, izkoriščanja podatkov in umetne inteligence.

Bodo sedaj CIO-ti dobili v podjetjih večjo veljavo in več moči pri poslovnih in strateških odločitvah?

Morali bi jo. Bo pa veliko odvisno od prodornosti njih samih, da preidejo iz podporne funkcije v funkcijo spodbujanja novih tokov prihodkov v podjetjih. Prepričan sem, da bodo uspešnejša tista podjetja, ki na IT ne bodo gledala le kot na stroškovni center, pač pa predvsem kot na center spodbujanja rasti.

V IT-ju že doslej ni bilo dovolj kadrov. Kaj se bo dogajalo sedaj, ko naj bi postali ti kadri še bolj iskani?

To se nam vleče že dolgo, ne samo v Sloveniji. IT-posel je pač zelo primeren za globalno delovanje. Slovenske kadre tako oblegajo razvitejše ekonomije in situacija zna biti še težja. Nič se ne da narediti na hitro, pomembno pa je, da začnemo še bolj delati na tem. Projekti, ki spodbujajo inženirske poklice, so zelo dobrodošli. Veljalo bi kaj več narediti tudi sistemsko prek javnega izobraževalnega sistema.

Kako se tega lotevate pri vas?

Pravzaprav je NIL zgrajen na osnovi razvoja lastnih kadrov. Te najprej iščemo v Sloveniji, če jih ni, pa tudi v tujini. Pri iskanju najboljših potencialov tesno sodelujemo s fakultetami. Stalno sodelujemo z okoli 20 do 30 študenti, povprečno tretjina najboljših pa se kasneje tudi redno zaposli pri nas. Imamo tudi privilegij, da smo v panogi zelo dobro poznani in cenjeni in tako najboljše kadre lažje naslavljamo.

S čim jih privabite?

Mladim dajemo veliko raznovrstnih priložnosti za razvoj in moram reči, da nam vračajo v polni meri. Močno računamo nanje v kontekstu razvoja podjetja v prihodnosti. Predvsem pa se zavedamo, da najboljši strokovnjaki potrebujejo prave izzive v podpornem in inovativnem okolju, v katerem se dobro počutijo in lahko izživijo svoje strokovne ambicije. Strokovnih izzivov pri nas ne manjka. V tem tudi vidimo del svojega poslanstva. Zagotoviti želimo okolje, v katerem bodo najboljši kadri imeli dovolj izzivov in priložnosti, da jim jih ne bo treba iskati v tujini.

Prej ste delali v veliki mednarodni korporaciji Cisco, sedaj pa prav tako delate v mednarodni skupini, čeprav manjši. Kako ocenjujete kakovost slovenskega IT-kadra, katere so lahko na globalnem trgu njegove glavne konkurenčne prednosti?

Ena izmed prednosti IT-kadra v Sloveniji je multidisciplinarnost znanj inženirjev. Slovenija ima tudi številne odlične nišne zgodbe, ki bi jih lahko bolje izkoristili. Cela Slovenija bi bila lahko vzorčen laboratorij za marsikatero globalno zgodbo. Vse imamo pri roki, tudi kadre nenazadnje. Nujno pa bi potrebovali več promocije za večjo prepoznavnost Slovenije, kot jo ima na primer Estonija, ki je vzorčen model pri digitalizaciji javnih storitev.

 

Intervju je bil izvorno objavljen v Časniku Finance. Obljavljamo z dovoljenjem avtorja.

Avtor: Branko Žnidaršič, Časnik Finance