Ključnega pomena je vsebinsko sodelovanje stroke in podpora regulatornih organov pri vpeljavi sodobnih IoT storitev.
Internet stvari (IoT) je iz dneva v dan bolj priljubljen, saj se zna v omrežje povezati in medsebojno komunicirati vedno več naprav, sam sistem pa nam olajša vsakodnevna opravila. Vsekakor pa lahko s površno implementacijo tega sistema nehote ustvarimo marsikatere nove varnostne probleme.
Kdo je trenutno v prednosti – uporabniki ali hekerji? Kdo skrbi za varnost? Katere nove metode zavarovanja se razvijejo vsak dan? Ali pa se lahko kljub dobri osveščenosti o varnosti v IoT sistemih vedno popolnoma zavarujemo pred hekerji? Na takšna in podobna vprašanja so odgovore in svoja mnenja, ter poglede v obliki vodene debate s strani Marka Milenkoviča podali govorci letošnje Okrogle mize, ki je potekala v sklopu zaposlitvenega sejma JobFair, v četrtek, 16.3.2017 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.
“Na okrogli mizi smo delili naše terenske izkušnje zagotavljanja varnosti v IoT, predvsem z naslova utrjevanja in preverjanja informacijske varnosti v industrijskih (SCADA) okoljih. Internet stvari je že del uporabniškega vsakdana in pomembno je, da v množici novih pridobitev ne žrtvujemo temeljnih stebrov informacijske varnosti. Govorci smo ob zaključku diskusije vzajemno sklenili, da je ključnega pomena vsebinsko sodelovanje stroke in podpora regulatornih organov pri vpeljavi sodobnih IoT storitev,” je povedal Matevž Mesojednik, strokovnjak za informacijsko varnost, NIL d.o.o.
Govorci so bili:
• Prof.dr. Andrej Kos, predstojnik Laboratorija za telekomunikacije FE
• Prof.dr. Andrej Brodnik, predstojnik Laboratorija za vseprisotne sisteme FRI
• Mag. Željko Plesac, razvojni inženir v podjetju Infinum
• Gorazd Božič, vodja nacionalnega centra za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT, ki deluje pod okriljem Arnesa
• Matevž Mesojednik, strokovnjak za informacijsko varnost, NIL d.o.o.