Kjer so zaposleni videni, slišani in cenjeni

Domov » Novice » Kjer so zaposleni videni, slišani in cenjeni
Katarina Primožič Ramoveš Direktorica področja ljudje in kultura
22. Jul 2025

Podjetje NIL je prejelo certifikat Great place to work, ki temelji na raziskavi izkušnje zaposlenih. Ta je pokazala, da NIL zagotavlja odlično delovno okolje – z rezultatom, ki presega merilo evropskega povprečja v IT-industriji.

IT-panoga je izredno dinamična, tako zaradi hitrega tehnološkega razvoja kot visoke konkurenčnosti na trgu dela, s katero se še posebno soočajo slovenska podjetja. IT-strokovnjaki ne iščejo zgolj varne zaposlitve, tem- več smiselno delo, strokovne izzive in okolje, v katerem lahko nenehno rastejo. »Ključno je, da gre za okolje, kjer lahko zaupajo, se povezujejo in sodelujejo pri zanimivih projektih z realnim vplivom. Zato morajo kadrovske prakse v IT temeljiti na individualiziranem pristopu, agilnem razvoju kompetenc, transparentni komunikaciji in predvsem na kulturi zaupanja,« pojasni Katarina Primožič Ramoveš, direktorica področja ljudje in kultura v podjetju NIL, članu skupine Conscia, vodilnem ponudniku naprednih rešitev za kibernetsko varnost in informacijsko tehnologijo. Dodaja, da tehnični talenti pričakujejo hitro povratno informacijo, jasna pričakovanja in priložnosti, ki jim omogočajo, da svojo ekspertizo razvijajo v smeri, ki je skladna tako s poslovnimi cilji kot njihovimi interesi.

Certifikat Great place to work

V podjetju so se odločili, da želijo dobiti neodvisno oceno tamkajšnjega delovnega vzdušja in hkrati glas zaposlenih postaviti v središče nadaljnjega razvoja – in sicer s pomočjo certifikata Great place to work. Primožič-Ramoveševa dodaja: »Po pregledu trga smo ocenili, da je ravno ta certifikat pravi partner za naše ambicije: zagotoviti primerjavo z IT-podjetji v EU, vključiti vse zaposlene, pridobiti neodvisen vpogled v naše prakse. Za tega partnerja smo se odločili tudi iz razloga, ker certifikacijski postopek meri tako imenovani indeks zaupanja. Zaupanje pa je ena ključnih vrednot naše skupine. Eno je certifikat ‘kupiti’, povsem nekaj drugega pa je, da si ga prislužiš – z zavzetim sodelovanjem ljudi in poglobljenim, objektivnim in neodvisnim zunanjim vpogledom.« Postopek pridobivanja certifikata vsebuje dve glavni komponenti: anonimno raziskavo med zaposlenimi, pri čemer je določen prag sodelovanja, ter pripravo profila organizacijske kulture (culture brief dokument), ki vključuje ključne kadrovske prakse in kazalnike podjetja. Ključno pri tem je, da je ocena močno odvisna od iskrenega zaznavanja zaposlenih. »Po izvedbi anonimne ankete ter posredovanju profila organizacijske kulture smo prejeli povratno informacijo inštituta,« pojasni Primožič-Ramoveševa.

Certifikat Great place to work® nosi poseben pomen, ker prihaja neposredno od naših zaposlenih in kaže na njihovo dojemanje delovnega mesta. To ni zunanje mnenje, pač pa odraz tega, kaj člani ekipe resnično menijo o svojem delu.

Beno Ceglar, generalni direktor podjetja NIL, del skupine Conscia

Dve odstotni točki nad evropskim povprečjem

Raziskava je pokazala, da je kar 95 odstotkov zaposlenih v NIL potrdilo, da je podjetje »praktično vedno odlično delovno okolje«. Tudi med preostalimi petimi odstotki so odgovori nakazovali visoko raven zadovoljstva – večina jih je izrazila, da je NIL »v veliki meri« odlično delovno okolj

Katarina Primožič Ramoveš, direktorica področja Ljudje in Kultura

e. »To je rezultat, ki presega evropsko povprečje za IT-podjetja, ki po podatkih inštituta znaša 93 odstotkov. Morda se razlika zdi majhna, a v kontekstu panoge, kjer je zavzetost zaposlenih ključna za inovacije, kakovost, usmerjeno v stranke, in dolgoročno rast, je vsak odstotek izredno pomemben. Še posebno zato, ker je ocena rezultat iskrene zaznave naših ljudi – tistih, ki kulturo podjetja živijo vsak dan,« se pohvalijo v NIL.

Drugačni kadrovski prijemi

Najbolj so ponosni na to, da so postavili ljudi in kulturo podjetja v samo središče razvoja in napredka. Oblikovali so petstopenjski model gradnje fokusa na ljudi in kulturo. Ta vključuje: jasno opredeljeno vizijo, vrednote in vedenja, ki jih živijo vsak dan, kadrovske politike in prakse, ki zajemajo (najmanj) sistem nagrajevanja in ciljno vodenje, neprekinjen razvoj voditeljskih kompetenc na vseh ravneh, individualiziran pristop k razvoju zaposlenih s poudarkom na osebnem, kariernem in strokovnem razvoju v okviru individualnih razvojnih načrtov, vključitev letnega cikla »ljudje in kultura« v sistem vodenja kakovosti (QMS), vključno z merljivimi cilji, rednimi povratnimi informacijami in evalvacijami učinka. Rezultati so bili izraziti – od izjemnega povečanja zavzetosti zaposlenih do stabilizacije fluktuacije in povprečne rasti prihodkov obenem z rastjo števila zaposlenih. »S ponosom lahko rečemo, da smo s tem modelom dokazali, da osredotočenost na ljudi in kulturo neposredno prispeva k poslovni uspešnosti. Verjamemo, da trajnostni uspeh raste iz središča – od ljudi,« pove Primožič-Ramoveševa.

NIL-ovi zaposleni

Kaj prinaša prihodnost?

Na področju HR za IT-sektor bo v prihodnosti ključnega pomena več dejavnikov, ki so tesno povezani s hitrim tehnološkim razvojem in spreminjajočimi se pričakovanji zaposlenih. V dobi, ki jo zaznamujejo umetna inteligenca, hibridni načini dela in nenehne tehnološke inovacije, se vloga HR v IT-sektorju korenito spreminja. »V konkurenčnem boju za IT-talente je izkušnja zaposlenih (employee experience – EX) postala ključna konkurenčna prednost,« je prepričana Primožič-Ramoveševa. »To vključuje vse vidike zaposlitve, od prvega stika s podjetjem do zadnjega dne. Glede na prevlado hibridnega in oddaljenega dela bo celostna digitalna izkušnja nujna. Digitalizacija, umetna inteligenca in hitrost sprememb postavljajo HR pred novo odgovornost: aktivno soustvarjanje organizacijske odpornosti z ustreznimi rešitvami organizacijskega dizajna.« Meni, da bo v IT-panogi ključno vlaganje v razvoj prilagodljivih kompetenc, hibridne vodstvene veščine in povezovanje tehnologije z ljudmi. Umetna inteligenca bo pomagala optimizirati ponovljive procese, a hkrati bo rasla vrednost tistih organizacij, ki bodo znale ohranjati človeško toplino, etično odgovornost in prostor za samoiniciativnost.

Izvorni intervju je bil objavljen v časniku Dnevnik.