Obvladovanje stroškov oblačnih storitev je ena največjih skrbi podjetij in zahteva predvsem usklajeno sodelovanje IT in financ.
Nepoznavanje prave vrednosti in možnosti za zmanjševanje tveganj številna podjetja odvrača od širše uporabe računalništva v oblaku. Po podatkih evropske komisije je v EU leta 2023 v storitve računalništva v oblaku vložilo 42,5 odstotka podjetij, večinoma za e-pošto, shranjevanje datotek in pisarniško programsko opremo.
Slovenska podjetja so pri uvajanju poslovanja v oblaku v spodnji polovici EU, razen pri programskih storitvah za skupinsko delo in komunikacijo. Poleg tega države v regiji v nasprotju s Slovenijo že nekaj let tako rekoč vse nove aplikacije razvijajo v oblaku in imajo v njem shranjene tudi varnostne kopije podatkov.

Visoka cena napak
Po Gartnerjevih podatkih naj bi leta 2024 kar 60 odstotkov podjetij prekoračilo načrtovane stroške za javne oblake. Gartner navaja več napak, ki naj bi pripeljale do tega. Prva je napačna izbira partnerja ali dodelitev naloge neizkušeni notranji ekipi. To pripelje do napak in vnovičnega dela, kar dolgoročno zviša stroške. Poleg tega se lahko za drago izkaže tudi hitenje. Prehitra odločitev za vnovično namestitev in odlaganje stroškov za posodobitev oziroma zamenjavo kritičnih aplikacij lahko povzroči višje stroške delovanja v oblaku po migraciji.
Največ napak pa se zgodi pri analizi okolja. Preden pripravimo načrt za prenos, je glavno imeti jasno sliko vseh sestavnih delov IT-okolja in njihovih medsebojnih odvisnosti. Prav tako se je treba zavedati, da vsaka aplikacija ni primerna za vsak tip računalniškega oblaka. »Pri selitvi v oblak je priporočljivo 75 odstotkov truda vložiti v načrtovanje in analizo ter 25 odstotkov v samo izvedbo,« je povedal Matjaž Močnik, IT-arhitekt v podjetju NIL, ki je del skupine Conscia.
Pogosta napaka je tudi, da organizacija delovnih obremenitev, ki jih je treba preseliti, ne oceni v celoti, posledica pa je nepopolna opredelitev zahtev za preselitev in posledično zmanjšanje obsega. Na koncu se zato izdatki glede na prvotne načrte vsekakor povečajo. Ne nazadnje se lahko stroški varnosti in skladnosti zvišajo, če okolja v oblaku niso ustrezno zasnovana in izvedena, dodatno pa se lahko zvišajo, če organizacija ne oceni pravilno soodvisnosti aplikacij in se prehod zato zavleče.
Pri prehodu v oblak so pogosto nezanemarljivi skriti posredni stroški, na primer stroški, ki so povezani s preoblikovanjem organizacije za učinkovito delovanje v javnem oblaku, s prekvalifikacijo zaposlenih in stroški izpraznjenih zmogljivosti podatkovnih centrov. Ti lahko obsegajo izgubo produktivnosti zaradi izpraznjenih prostorov in strojne opreme, neuporabljenih licenc za programsko opremo ali neproduktivnega osebja. Vključujejo pa lahko tudi stroške delovanja podvojenih različic istega sistema v prehodnem obdobju migracije.
Več si preberite v celotnem članku, ki je bil izvorno objavljen na portalu IKT Finance.