Izjava za javnost

Nova inteligenca vodenja: tehnologija, odgovornost in ljudje kot temelji konkurenčnosti

NIL je kot sponzor podprl Managerski kongres 2026, osrednje slovensko srečanje managerjev, voditeljev in odločevalcev. Kongres je v ospredje postavil novo inteligenco vodenja ter vprašanje, kako tehnološki napredek povezati z odgovornostjo, sodelovanjem in dolgoročno vizijo. V razpravi o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je sodeloval tudi generalni direktor NIL-a Beno Ceglar, ki je poudaril pomen odgovorne uporabe umetne inteligence, prilagajanja poslovnih procesov ter pravočasnega razvoja znanj in talentov.

Managerski kongres 2026 je 1. in 2. oktobra v Portorožu povezal domače in mednarodne poslovne voditelje, predstavnike vlade, gospodarstva, znanosti in tehnološke strokovnjake. Osrednja tema kongresa, Nova inteligenca vodenja, je izhajala iz spoznanja, da sam tehnološki napredek ni več dovolj. Prihodnost pripada voditeljem, ki znajo umetno in človeško inteligenco povezati z odgovornostjo, pogumom, zaupanjem in jasno vizijo. Program je odprl nekatera najpomembnejša vprašanja prihodnosti dela in družbe: vpliv umetne inteligence in avtomatizacije, tehnološki razvoj, trajnostno preobrazbo, razvoj talentov, medgeneracijsko sodelovanje in konkurenčnost. Domači in mednarodni govorci so skozi izkušnje ter primere iz prakse iskali odgovore na vprašanje, kako graditi organizacije, ki so stabilne in odporne, hkrati pa ostajajo dovolj ambiciozne in agilne, da so lahko gonilo sprememb.

NIL je ponosni podpornik kongresa, saj verjamemo, da tehnološki napredek ustvarja resnično vrednost šele, ko ga povežemo z znanjem, odgovornim vodenjem in razvojem ljudi. Digitalizacija ostaja eden ključnih vzvodov gospodarskega in družbenega napredka, NIL pa te spremembe aktivno soustvarja tako v Sloveniji in kot del skupine Conscia tudi v mednarodnem okolju.

Kot del vseevropske skupine Conscia delujemo v evropski mreži znanja in povezujemo lokalno strokovnost z izkušnjami ter znanjem strokovnjakov iz različnih evropskih držav. V skupini imamo pomembno vlogo kompetenčnega centra za kibernetsko varnost, pri tem pa ostajamo osredotočeni na razvoj varnih in zanesljivih digitalnih infrastruktur, kakovost storitev ter dolgoročna partnerstva z naročniki. 

Naše sodelovanje na kongresu ni le podpora pomembnemu poslovnemu dogodku. Je izraz prepričanja, da lahko konkurenčnost slovenskega gospodarstva gradimo le s povezovanjem podjetij, države, izobraževalnih ustanov in strokovne javnosti. Prav zato podpiramo dogodke, ki odpirajo vsebinsko močan dialog o prihodnosti gospodarstva, znanosti, tehnologije in vodenja.

Dialog med gospodarstvom in državo

Pomemben del kongresa je bil namenjen vprašanju, kaj Slovenija potrebuje, da postane bolj predvidljivo, razvojno naravnano in mednarodno konkurenčno poslovno okolje.

Na osrednjem forumu prvega dne so sodelovali minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar, minister za finance Andrej Šircelj, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija Gregor Makuc, predsednik Združenja Manager in direktor Lumarja Marko Lukić, predsednica uprave Intese Sanpaolo Bank Mojca Kovač ter generalni direktor našega podjetja NIL, Beno Ceglar. Pogovor je vodila prof. dr. Maja Zalaznik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Predstavnika vlade sta napovedala prizadevanja za razbremenitev dela, poenostavitev predpisov, debirokratizacijo ter oblikovanje stabilnejšega in bolj predvidljivega poslovnega okolja. Predstavniki gospodarstva so ob tem poudarili pomen zasebnega kapitala, finančne pismenosti, slovenskega znanja, razvoja talentov in pogojev, ki podjetjem omogočajo dolgoročno rast na zahtevnih mednarodnih trgih. 

Umetna inteligenca je več kot tehnološko vprašanje

Beno Ceglar je v razpravi poudaril, da lahko sistemske spremembe pomembno prispevajo k uspešnosti slovenskega gospodarstva. Podjetja pa imajo za krepitev produktivnosti in konkurenčnosti na voljo tudi druge vzvode. Eden najpomembnejših je informacijska tehnologija, znotraj nje pa umetna inteligenca. Ključno vprašanje po njegovem ni zgolj, koliko posameznikov in podjetij umetno inteligenco že uporablja, temveč predvsem, ali jo uporabljamo pravilno. Umetna inteligenca namreč ni samo tehnološko vprašanje, ampak tudi vprašanje skladnosti, varnosti in predvsem etičnosti. Napačna ali nepremišljena uporaba lahko posameznikom in podjetjem povzroči več težav, kot jih reši.

Ob uvedbi umetne inteligence zato ni dovolj zgolj uvesti novega orodja. Organizacije morajo hkrati spreminjati procese, odgovornosti in arhitekturo svojega delovanja. Če tehnologijo le dodajo obstoječim načinom dela, ne da bi njeni uvedbi prilagodile poslovne procese, njenega potenciala ne bodo mogle v celoti izkoristiti.

Talente potrebujemo danes, ne šele čez nekaj let

Beno Ceglar je opozoril tudi na razkorak med eksponentnim razvojem tehnologije in bistveno počasnejšim razvojem družbenih sistemov, znanj in pravil. Tehnologija je vedno korak pred nami, kar še povečuje pomen pravočasnega in odgovornega odločanja. Podjetja ustrezne talente in strokovnjake potrebujejo že danes, da lahko nove tehnologije pravilno in varno vključijo v svoje procese. Pri tem ne gre le za tehnično obvladovanje posameznih orodij. Prihodnje generacije morajo razumeti, kaj tehnologija omogoča, kakšna tveganja prinaša in kako jo lahko uporabijo za ustvarjanje višje dodane vrednosti v panogah, v katerih bodo delovali.

Digitalni svet bo pomembno krojil prihodnost današnjih otrok in mladih, ki bodo novim tehnologijam izpostavljeni še bistveno bolj kot sedanje generacije. Zato mora razvoju slediti tudi izobraževalni sistem. Mladim mora poleg konkretnih tehnoloških znanj omogočiti razvoj kritičnega razmišljanja ter razumevanja širših varnostnih, etičnih in družbenih posledic uporabe umetne inteligence.